KAJ JE VERA

Kaj je pravzaprav vera in zakaj je del življenja toliko ljudi? V vsej zgodovini in po vsem svetu so ljudje verjeli, da obstaja nekaj več kot zgolj fizični svet, ki se zaznava s čutili. Celo takrat, kadar razmišljate ali čustvujete, uporabljate možgane, ki so del fizičnega sveta. Verni ljudje verjamejo, da obstaja nekaj posebnega, kar daje njihovemu življenju vsebino in smisel. Verjamejo, da je to posebno prav tako resnično kot fizični svet; verniki so prepričani, da je to posebno celo bolj resnično kot fizični svet, zato ga včasih imenujejo končna ali popolna resničnost.

Duhovna razsežnost

Ta druga resničnost je duhovna, ne fizična. O njej je težko govoriti, ker je ni mogoče spoznati po običajni poti, kot npr. znanstvena dejstva. Verni ljudje pravijo, da idejo duha lahko občutijo, čeprav je ne morejo opisati. Duh je to, kar daje nečemu notranje bistvo in določen značaj. V starih časih so opisovali duha kot iskro ali dih, ki daje življenje. Vse, kar pomaga ljudem, da se približajo duhovnemu svetu, velja za posvečeno oziroma sveto in se obravnava z velikim spoštovanjem.

Poskus opredelitve

V nekaterih jezikih, npr. v indijskih, besede za religijo dolgo časa sploh niso poznali. Vera je bila tako povezana z življenjem, da posebna beseda zanjo ni bila potrebna. Tudi danes je za besedo religija težko najti opredelitev, ki bi bila splošno sprejemljiva. Kljub temu je nekaj pojmov, ki so skupni vsem veram.

Najvišja sila

Religija največkrat vključuje spoštovanje in čaščenje višje, nevidne sile, ki naj bi ustvarila svet in ga zdaj tudi nadzoruje. To višjo silo včasih imenujejo Absolutno. V nekaterih religijah je to neosebna sila, drugih bolj osebna, imenovana Bog, na katerega se ljudje obračajo po pomoč in vodstvo. Nekatere religije imajo več bogov. Večina religij uči, da najvišje sile ni mogoče opisati in je zato ne upodabljajo. Judje niti ne izgovarjajo imena svojega Boga na glas, ker je tako svet; njegovo ime pišejo v skrajšani obliki (YHWH).

Duša

V mnogih religijah verujejo, da imajo ljudje in včasih tudi živali neke vrste notranjo iskro, ki je ločena od telesa in razuma ter se enači s prej opisanim duhom. Pogosto se imenuje duh ali duša. Ta velja za najpomembnejši del človekovega bitja, saj ga vodi k Absolutnemu, in je neumrljiva.

Pomembna vprašanja

Religije sprašujejo in skušajo odgovoriti na nekatera pomembna vprašanja: Zakaj je bil ustvarjen svet? Kako naj ljudje živijo? Zakaj je toliko trpljenja? Kaj je po smrti? Judje, kristjani in muslimani imajo podobno pripoved o stvarjenju: Bog je ustvaril svet in iz prsti naredil prvega moža Adama ter prvo ženo Evo. Adam in Eva sta živela v raju, toda Bog ju je izgnal na Zemljo in jima namenil težko življenje, ker nista bila poslušna in sta zaužila sad s prepovedanega drevesa. Nobenega odgovora na pomembna vprašanja, ki jih postavljajo religije, ni mogoče dokazati in ga preizkusiti z razumom; kdor sprašuje, mora verjeti oziroma zaupati odgovoru. Slovenska beseda za religijo je vera.

Pravila za vedenje

Beseda religija izvira iz latinske religio in pomeni obveza ali dolžnost. Religije zahtevajo od svojih vernikov, da se ravnajo po določenih smernicah in pravilih. Mnogo vernikov verjame, da je postavil pravila vedenja Bog, zato jih je treba brezpogojno izpolnjevati. Drugi menijo, da je treba pravila prilagajati času in razmeram, v katerih živijo. Večina religij npr. uči, da je človekovo življenje sveto. Nekateri verski voditelji nasprotujejo uporabi kontracepcije za načrtovanje družine, mnogi drugi pa mislijo, da je kontracepcija dobra, posebno zato, ker je svet danes prenaseljen.

Kako se rešimo trpljenja?

Religije ugotavljajo, da svet in ljudje na njem niso popolni in so zato vir trpljenja. Mnogo jih uči, da bodo ljudje, ki verujejo in izpolnjujejo verske nauke, rešeni svojih grehov in jim bo prizaneseno trpljenje po smrti, kajti združili se bodo z Absolutnim. To pogosto imenujejo odrešenje in osvoboditev. Nekatere vere učijo, da je osvoboditev mogoča že na tem svetu.

Svete knjige

Verski spisi se imenujejo svete knjige in verniki jim izkazujejo veliko spoštovanje, posebno kadar mislijo, da jih je poslal sam Bog. Taka neposredna sporočila imenujemo razodetje.

Razlaga svetih knjig

Ljudje, ki verjamejo, da je vsaka beseda svete knjige prišla neposredno od Boga in je zato nespremenljiva ter večna, se imenujejo konservativci, tradicionalisti ali fundamentalisti. Nekateri mislijo, da je sveta knjiga sicer od Boga, vendar čutijo, da je treba pri njenem razumevanju upoštevati tudi družbene razmere v času nastanka, nazore in osebnost pisca. Te ljudi včasih imenujemo liberalce. Kristjani se razhajajo v svojih mnenjih glede ženskega duhovništva. Tradicionalisti dokazujejo, da svete knjige dopuščajo le moške duhovnike. Liberalci pa pravijo, da za to ni dokazov.

Duhovniki

Mnoge religije imajo duhovnike, izvajalce javnih opravil, kot je vodenje bogoslužja. Lahko tudi usmerjajo ljudi v duhovni svet; v nekaterih religijah delujejo kot nekak vezni člen med ljudmi in Bogom ter obratno.

Bogoslužje

Pri bogoslužju se izkazuje spoštovanje Bogu ali bogovom. Verniki se pogosto srečujejo, da bi pokazali čustva občudovanja, veselja in hvaležnosti, ki jih navdajajo. Kadar so srečanja v obliki obreda, se ta pogosto imenuje služba božja. Z udeležbo pri obredu ljudje izražajo svojo vero. Pokrivanje glave kot znamenje ponižnosti in enakosti z drugimi verniki, klečanje in priklanjanje, ki izkazujeta spoštovanje do Boga, so običajni bogoslužni obredi. Nekatere religije, običajno tiste, ki so nastale v vročih, prašnih deželah, zahtevajo umivanje in sezuvanje.

Molitev in meditacija

Pri religijah z osebnim Bogom sestoji molitev iz čaščenja, zahvaljevanja ter prošnje za pomoč in vodenje zase ali za druge. Molitev je lahko tudi v obliki meditacije. Z njo želi človek doseči notranji mir, tako da so odstranjene vse ovire za razumevanje. Pri molitvi in meditaciji se pogosto uporabljajo pripomočki za koncentracijo. V mnogih religijah so to molek, sveče kadilo.

Pomembni živjenjski dogodki

Religije pogosto slavijo pomembne dogodke v življenju, kot so rojstvo, polnoletnost, poroka in smrt, da bi spodbujali ljudi k razmišljanju o vsebini in smislu življenja ter pomagali posameznikom premostiti spremembe v življenju. Obstaja tudi upanje, da bo do teh ljudi vsemogočna sila bolj milostna.

Redovniki in redovnice

V mnogih religijah so skupine ljudi, ki se ravnajo po drugačnih, strožjih pravilih vedenja. Moški (menihi) in ženske (nune) živijo v samostanih, ločeno od preostalega sveta. Ne poročajo se in ne opravljajo običajnega dela. Pogosto jim je prepovedan vsak stik z denarjem. Nekateri živijo v molitvi in meditaciji, drugi se ukvarjajo z dobrodelnostjo. Redovniki in redovnice se izogibajo nečimrnosti, z načinom oblačenja izpričujejo svoje preprosto, skromno življenje in enakost z vsemi drugimi.

Praznovanja

Verska praznovanja pogosto slavijo posebne dogodke iz zgodovine religije, kot so rojstvo ali smrt kakega vodje. Slavijo tudi pomembne pojave v naravi, npr. pomlad in čas žetve. Praznovanja, ki so vsako leto ob določenem času, vernike spominjajo na vero in ti se združujejo, da bi se zahvalili za vse, kar jim je dragoceno.

Sveti kraji

Verniki si želijo obiskovati kraje, ker menijo, da imajo duhovno vrednost, saj so se tam pogosto odigrali pomembni verski dogodki. Jeruzalem v Izraelu je sveto mesto za jude, kristjane in muslimane, čeprav iz različnih zgodovinskih vzrokov. Potovanje v svete kraje se imenuje romanje. Če je romanje naporno, naj bi še bolj utrdilo človekovo vero.

Namen religije

Verni ljudje čutijo, da je tisto, v kar verujejo, resnično. Po mnenju raziskovalcev religij imajo vere v družbi pomembno vlogo, naj so resnične ali ne. Nekateri pravijo, da so bile religije nekoč koristne za osmišljanje človekovih doživetij, zdaj pa te naloge ne opravljajo več, ker obstajajo znanstvene razlage za stvari, ki so bile prej nerazumljive. Drugi menijo, da se znanost in religija ne izključujeta. Znanstveniki, ki preučujejo življenjc ljudi v najstarejših družbenih skupnostih, imajo religijo za silo, ki je povezovala skupnosti, saj je vsem članom predpisovala enaka pravila vedenja in enak način razumevanja sveta. Psihologi raziskujejo vlogo religije pri zmanjševanju strahu, saj v njej ljudje dobivajo oporo, ki je zunaj njih samih. Nekateri menijo, da je to primeren način spopadanja z življenjskimi težavami; drugi pa, da religija preprečuje, da bi ljudje postali samozavestni in zaupali v lastne sposobnosti, ter jih odvrača od soočanja s kruto resničnostjo. Danes mnogo ljudi zanima način, kako vere uporabljajo zgodbe, simbole in umetnost, da bi dale dogodkom globlji pomen.

Prihodnost religije

Čeprav v bogatih, razvitih deželah mogoče religije upadajo, pa je na splošno na svetu zanimanje za religijo vedno večje. Nekateri menijo, da je nova religija bogatejših dežel potrošništvo, saj ljudje vidijo smisel življenja v denarju, s katerim lahko kupijo vedno več zanje pomembnih materialnih dobrin. Napovedujejo, da bo končno prišlo do preobrata od materialističnega nazora k bolj duhovnim vrednotam religije.

Druga stališča

Ljudi, ki ne verjamejo v obstoj nadnaravne sile, imenujemo ateiste. Agnostiki pravijo, da ni mogoče ugotoviti, ali Bog obstaja, saj za to ni dokazov. Zaradi tega se jim ne zdi vredno graditi življenja na nejasnem verovanju. Humanisti verjamejo, da je človek dovolj sposoben, da se bo razvijal, napredoval in gradil srečnejši, pravičnejši in varnejši svet.