RELIGIJE PRETEKLOSTI

Mnogo nekdanjih religij danes ne obstaja več. Nekatere so izumrle skupaj z družbami, v katerih so nastale. Nekatere so izginile, ker so ljudje prevzeli drugo vero. Večina znanja o teh religijah izvira iz arheoloških najdb. Čeprav so bile starodavne religije izredno raznolike, so, si bile nekatere vendar tudi podobne. Vse religije npr., ki so omenjene na teh dveh straneh, so častile veliko bogov in boginj. Ti so predstavljali naravo, kot so nebo, voda, rastline in živali. Predstavljali so lahko tudi abstraktne lastnosti, kot sta resnica in lepota, dejavnosti, kot je poljedelstvo, letne čase in kraje. Čeprav so imeli bogove in boginje za nesmrtne, so o njih razmišljali kot o človeških bitjih s skoraj človeškim načinom življenja. S čaščenjem so se jim skušali prikupiti in njihovi jezi izogniti z darovanjem hrane, žrtvovanjem živali in včasih celo ljudi. Nesreče, kot bolezen, poplave in vojne, so imeli za božjo kazen. Mnogo teh izumrlih religij je močno vplivalo na sodobno kulturo in upodabljali so jih v umetnosti in literaturi.

Najstarejše religije

Najstarejše religije ostajajo skrivnost, saj so obstajale pred pisano besedo in zato o njih ni zgodovinskih zapisov. Arheologi so našli predmete, ki naj bi bili verski in so stari 35 000 let ali celo več. V Evropi so nastali v letih 5000 2000 pr. n. š. spomeniki, ki so narejeni iz velikanskih kamnov, imenovanih megaliti. Postavljanje teh kamnov v pravi položaj je bilo velikansko delo. Nekateri od teh spomenikov so se uporabljali pri verskih obredih. Marsikje je bilo običajno, da so mrtve pokopavali skupaj z različnimi predmeti. Ali naj bi jih uporabljali v posmrtnem življenju?

Mezopotamija

(približno 3500 pr. n. š. - 100 n. š.)

Mezopotamija je zavzemala ozemlje približno v obsegu današnjega Iraka. Njena religija je med najstarejšimi, za katero so znane vse podrobnosti. To pa zato, ker se je pisava razvila najprej v Mezopotamiji, in sicer že okrog leta 3500 pr. n. š., in omogočila zapise o verovanju in navadah. Zgodba o potopu, ki je opisana v judovskem in krščanskem Svetem pismu, naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov nastala v Mezopotamiji več stoletij prej.

Egipčani

(približno 3000 - 30 pr. n. š.)

Egipčani so verovali v srečno posmrtno življenje, ki ga bodo deležni tisti, ki so pošteno živeli. Menili so, da bi človekove tri duše pravilno delovale, če bi preprečili razpad telesa. Zato so v starem Egiptu trupla balzamirali. V prvem stoletju našega štetja se je krščanstvo razširilo v Egipt in prvotna vera je izginila. Leta 641 je muslimanska zasedba spreobrnila deželo v islam, ki je še vedno glavna religija.

Grki

(približno 750-30 pr. n. š.)

Starodavni grški bogovi in boginje naj bi živeli na Olimpu, najvišji gori v Grčiji, kjer naj bi jih spremljale številne ljubezenske dogodivščine. Najpomembmejši grški bog je bil Zevs, ki je vladal nad nebom in gromom. Grki so verovali, da gre človekova duša po smrti v podzemlje, kjer se njena nadaljnja usoda odloči glede na zemeljsko življenje. Krepostne duše so šle na Elizijske poljane, kraj sreče in sonca.

Rimljani

(približno 500 pr. n. š. - 400 n. š.)

Ko so se Rimljani razširili iz Rima, so prišli v stik z ljudmi drugih religij. Često so njihove bogove sprejeli za svoje. Še posebno so usklajali svoje bogove z grškimi. Jupiter, najpomembnejši rimski bog, je ustrezal Zevsu. Vsi planeti v sončnem sistemu, razen Zemlje, so poimenovani po rimskih bogovih.

Germanske in nordijske religije

(približno 700- 1000)

Preden se je v Evropi razširilo krščanstvo, je bila zelo priljubljena religija germanskih in nordijskih (skandinavskih) ljudstev. Širili so jo Vikingi (severnjaški mornarji). Angleške besede za nekatere dneve v tednu izvirajo iz germanske in nordijske mitologije. Npr.: Tuesday (torek) iz besede Tiw (bog vojne); Wednesday (sreda) iz Woden, ki je bil najpomembnejši bog; Thursday (četrtek) iz Thor, bog groma; Friday (petek) iz Frigg ali Freyja, boginja ljubezni in smrti.

Amerika pred Kolumbom

Pri ljudstvih Srednje in Južne Amerike je obstajalo več religij, preden so jih pokristjanili Španci, ki so tja pošiljali svoje raziskovalce, npr. Krištofa Kolumba konec 15. st.