SIKHIZEM

Privrženci sikhizma se imenujejo sikhi, kar pomeni učenci. To vero je ustanovil Nanak pred približno 500 leti, to je okrog leta 1500. Poznali so ga kot guruja Nanaka. Guru pomeni učitelj. Danes je na svetu približno 12 milijonov sikhov, večinoma v Pandžahu, pokrajini, kjer je nastal sikhizem. Pandžab leži ob glavni poti, po kateri so šli v 15. st. muslimanski osvajalci v Indijo. Je rodovitna poljedelska pokrajina (Pandžab pomeni pet rek) in nekaj osvajalcev se je tam naselilo. V času guruja Nanaka so muslimani in hindujci složno živeli drug z drugim. Muslimanski osvajalci, imenovani moguli, so vladali vsej severozahodni Indiji do 19. st., ko so prevzeli oblast Britanci. Leta 1947, ko se je Indija osamosvojila izpod britanske oblasti, je nastala država Pakistan in tako izpolnila muslimanske zahteve po lastni domovini. Pandžab je bil razdeljen med pretežno hindujsko Indijo in muslimanskim Pakistanom. Sikhi, ki so se znašli v Pakistanu, so morali zapustiti svoje domove in se preseliti v Indijo ali kam drugam.

Guru Nanak

Nanak se je rodil leta 1469 v vasi Talvandi v bližini Lahoreja v Pandžabu. Njegovi starši so bili hindujci, vendar je bil navajen delati in živeti tudi z muslimani. Ko je bil guru Nanak star 30 let, je izginil in mislili so, da je mrtev. Čez nekaj dni se je vrnil in prve besede, ki jih je spregovoril, so bile: "Ni niti hindujcev niti muslimanov, torej komu naj sledim? Sledil bom božji poti." S tem je hotel povedati, da je resnica vere ena sama, ne glede na posameznikovo veroizpoved. Zunanje razlike med verami so v očeh Boga nepomembne. Nanak je preživel vse preostalo življenje kot potujoči učitelj in pogosto je razlagal svoje misli v zgodbah. Vztrajno je romal k hindujskim in muslimanskim svetim krajem in oblačil se je na način, ki ni bil niti hindujski niti muslimanski. Legenda o Nanaku opisuje prepir njegovih privržencev o njegovi smrti. Hindujci so ga hoteli po svoji šegi upepeliti, muslimani pa so ga želeli pokopati. Ko je prišel čas pogreba, so njegovi privrženci ugotovili, da je truplo izginilo; ostal je le prt, s katerim je bil prekrit.

Enakopravnost

Nanak je poudarjal, da so v božjih očeh vsi enakovredni. Učil je, da je indijski kastni sistem napačen, ker postavlja nekatere skupine ljudi nad druge. Naslednja zgodba izraža Nanakovo mnenje o enakopravnosti. Ko je Nanak obiskal neko vas, je zavrnil povabilo bogatega trgovca in raje obiskal reveža z imenom Lalo. Bogataš je bil jezen. Da bi pojasnil svoje dejanje, je šel Nanak k bogatašu, vzel kos kruha z mize in ga stisnil. Iz njega je prikapljala kri. Potem je stisnil kos kruha, ki ga je prinesel iz Lalove hiše, in priteklo je čisto mleko. Nanak je razložil, da je Lalo pošten, čeprav reven, bogataševo razkošje pa je pridobljeno s trpljenjem izkoriščanih ljudi.

Nanakovi nasledniki

Ko se je Nanaku bližala smrt, je med privrženci izbral svojega naslednika. Sikhovsko vero si je skoraj 200 let nepretrgano predajala veriga gurujev.

Deset gurujev

1. Nanak 1469 - 1539

2. Angad (1504 - 1552) je utemeljil pisavo za pandžabski jezik (gurmukhi).

3. Amar Das 1479 - 1574

4. Ram Das 1534 - 1581, ustanovitelj svetega mesta Amritsarja.

5. Ardžan 1563 - 1606; zgradil je Zlati tempelj v Amritsarju.

6. Har Gobind 1595 - 1645, prvi "bojevniški guru". Vodil je sikhovski upor proti muslimanskim mogulskim vladarjem.

7. Har Rai 1(30 - 1C61

8. Har Krišan 1656 - 1664

9. Tegh Bahadur 1(21 - 1675

10. Gobind Singh 1666 - 1708. Ustanovil je sikhovsko bratovščino, imenovano khalsa.

Khalsa

Posamezni indijski mogulski vladarji so sikhe občasno preganjali. Petega in devetega guruja so zaradi njunega prepričanja usmrtili. Deseti guru Gobind Singh se je odločil ustanoviti khalso (bratovščino). Sestavljala naj bi jo skupina predanih sikhov, pripravljena upreti se zatiranju in braniti svojo vero z mečem, če bi bilo potrebno. Med praznovanjem leta 1699 je Gobind Singh sklical svoje privržence v Anandpur. Prišleki so našli guruja pred velikim šotorom z mečem v roki. Vprašal jih je, kdo bi bil pripravljen umreti za sikhovsko vero. Končno se je javil neki moški in popeljali so ga v šotor. Množica je slišala ostuden udarec in Gobin Singh se je pojavil s krvavim mečem. Kljub grozi, ki je prevzela množico, je to dejanje večkrat ponovil. Ko je v šotor vstopil peti prostovoljec, se je guru znova, pojavil z vsemi petimi možmi ki so bili živi in zdravi. Oblečeni so bili v rumene halje in oklicali so jih za pandž piare, za ljubljenih pet. To so bili prvi člani nove bratovščine.

Obred amrit

Teh pet prostovoljcev so krstili z osladkano vodo, imenovano amrit; pili so jo iz iste posode in z njo so jim tudi poškropili glave. Krstili so tudi guruja, da bi tako pokazali enakovrednost vseh članov khalse. Njihov zgled je navdihnil množico in tisoči sikhov so se dali krstiti in tako postali polnopravni člani khalse. Sikhi obeh spolov se še vedno lahko odločijo za članstvo v bratovščini; če se odločijo, se udeležijo obreda amrit, ki ga vodi pet pomembnih članov skupnosti. Predstavljajo prvotnih ljubljenih pet. Ko sikhi vstopijo v khalso, si nadenejo novo ime. Moški dobijo ime Singh, kar pomeni lev, ženske prevzamejo ime Kaur, kar pomeni princesa. Prvotni namen novih imen naj bi bila enakost, saj so tako izbrisali še zadnje sledi kast, ki so bile vidne v imenih ljudi.

Pet k-jev

Guru Gobind Singh je uvedel za bratovščino značilno oblačilo.

Vsak del oblačila se začne v pandžabskem jeziku s črko k. Znani so kot pet k-jev. Mnogo sikhov tudi danes, ne glede na to, ali so krščeni, nosi pet k-jev.

Keš - nepostriženi lasje

Kangha - lesen glavnik

Kačera - bele spodnjice pod oblačilom

Kara - jeklen zapestni obroček

Kirpan - kratek meč

Verovanja

Sikhi verujejo v enega Boga, ki ga častijo s poštenim življenjem in skrbjo za sočloveka. Pri molitvi ne uporabljajo verskih podob, saj bi jih lahko zavedle v praznoverje. Živeti želijo disciplinirano in opravljati dejavnosti, ki koristijo družbi. Ne smejo kaditi in piti alkohola. Verni sikhi začnejo vsako jutro ob zori z umivanjem in premišljevanjem o naukih gurujev.

Pomoč

Pomoč sočloveku, ki se imenuje seua, naj bi zbližala ljudi z Bogom. Poleg praktične pomoči se od sikha pričakuje, da daruje desetino do hodka soljudem. S to socialno službo se ukvarjajo v templjih.

Sveta knjiga

Zadnji guru Gobind Singh se je odločil, da ni nihče vreden njegovega nasledstva, in če bi koga izbral, bi s tem kršil načela enakopravnosti, ki jih je skušal uveljaviti v khalsi. V prihodnosti naj bi vlogo guruja prevzele sikhovske svete knjige, ki naj bi vodile privržence sikhizma. Sveta knjiga se imenuje Guru Granth Sahib in se prebira z največjim spoštovanjem. Sestoji iz himen, ki so jih napisali guruji, in izražajo sikhovsko vero. Vključeni so tudi hindujski in muslimanski zapisi.

Gurduara

Sikhovski tempelj se imenuje gurduara, kar pomeni "vrata h guruju". Pred vstopom v tempelj si pokrijejo glavo in se sezujejo. Preden vstopijo v molilnico, se umijejo. Vsi sedijo na tleh in le Guru Granth Sahib je dvignjen nad njimi. Čeprav moški in ženske običajno sedijo ločeno, so ženske vedno imeli za enakopravne pri molitvi. Lahko berejo iz svete knjige in vodijo obred. Duhovnikov nimajo. Po zadnji molitvi razdelijo med vernike kara paršad. To je mešanica sladkorja, masla in moke, premešane s kirpanom. Na zunanji strani templjev vihra rumena zastava s simbolom sikhizma. Gurduara je pomembno središče za sikhovsko skupnost in tudi kraj čaščenja. Ima prostore za shode in učilnice, kjer poteka pouk pandžabskega jezika za sikhovske otroke, ki ne živijo v Pandžabu.

Langar

Vsak tempelj ima jedilnico, ki se imenuje langar. Hrano in denar, ki ju prinesejo verniki, porabijo za skupna kosila po obredu. Tempelj priskrbi hrano in prenočišče za vsakogar, ki ju potrebuje.

Praznovanja

Sikhi imajo nekaj praznikov skupnih s hindujci. Divali npr. slavijo kot praznik luči. Sikhi se na ta dan spominjajo guruja Hara Gobinda, ki ga je dal zapreti mogulski vladar, izpuščen pa je bil na divali. Na praznik baisakhi, ki je aprila, slavijo novo leto in obletnico ustanovitve khalse. Na tretji dan izobesijo na drog zunaj templja novo zastavo. Gurpurbi so prazniki, ki slavijo rojstne dneve in smrt gurujev. Dva pomembna gurpurba sta posvečena guruju Nanaku (novembra) in guruju Gobindu Singhu (decembra ali januarja). Gurpurb spremljajo sprevodi in skupni slavnostni obedi. Ker ima sveta knjiga Guru Granth Sahib pomembno vlogo, jo pogosto nosijo po ulicah.